Uvedene tehnologije bodo omogočile vključevanje večjega deleža OVE v prenosno in distribucijsko omrežje ter učinkovitejšo izrabo obstoječe infrastrukture.

Kompenzacijske naprave za regulacijo jalove moči

Kompenzacijske naprave za regulacijo jalove moči predstavljajo sodoben način uravnavanja napetostnih razmer v prenosnem omrežju. Omogočajo zagotavljanje višje stopnje zanesljivosti obratovanja celotnega prenosnega elektroenergetskega omrežja in zmanjševanje tveganja odpovedi osnovnih gradnikov prenosnega omrežja (daljnovodi, transformatorji itd.), vitalnih za nemoteno obratovanje odjema tako velikih, industrijskih odjemalcev, kot tudi gospodinjstev. Naprave zmanjšujejo verjetnost izpadov v omrežju ter omogočajo hitrejše okrevanje omrežja v primeru napak.

Za namene učinkovitega obvladovanja napetosti bo v okviru projekta SINCRO.GRID v slovenski in hrvaški prenosni sistem vgrajena izbrana optimalna kombinacija različnih visokotehnološko naprednih naprav za kompenzacijo jalove moči in regulacijo napetosti. Projekt SINCRO.GRID tako med drugim v Sloveniji obsega vgradnjo statičnega kompenzatorja (SVC/STATCOM) z regulacijskim obsegom +/- 150 Mvar v RTP Beričevo, vgradnjo regulacijske dušilke -150 Mvar v RTP Cirkovce, vgradnjo regulacijske dušilke -150 Mvar in kondenzatorske enote +150 Mvar v RTP Divača. Na območju Hrvaške bodo vgrajene tri naprave: regulacijska dušilka -100 Mvar v RTP Mraclin, regulacijska dušilka -150 Mvar v RTP Melina in statični kompenzator (SVC) z regulacijskim obsegom -250 Mvar v RTP Konjsko.

 

Baterijski hranilniki električne energije

Baterijski hranilniki električne energije predstavljajo napredno tehnologijo s področja elektrokemijskega hranjenja električne energije. Sodobne baterijske celice na osnovi litijevih ionov (Li-ion) so bile razvite prav za potrebe elektroenergetskega sistema. Velike sistemske baterijske hranilnike sestavljajo štirje glavni sklopi:

  1. Baterijski sklop, katerega osnovni gradnik je baterijska celica, ki deluje na osnovi Li-ion tehnologije. Posamezne celice se zaporedno in/ali vzporedno vežejo v večje enote (module) in so opremljene na način, ki zagotavlja tudi ustrezno upravljanje in nadzor.

  2. Sklop za pretvorbo in izmenjavo moči, ki ga sestavljajo AC/DC pretvorniki, transformacija na srednjo napetost in zaščitni ter stikalni elementi.

  3. Sklop za upravljanje in nadzor baterijskega hranilnika, ki je nameščen na nivoju baterijskih celic in na nivoju celotnega baterijskega hranilnika (lokalni SCADA sistem).

  4. Dodatni pomožni sistemi za ogrevanje/hlajenje, odkrivanje in/ali avtomatsko gašenje požarov ipd.

V okviru projekta SINCRO.GRID je predvidena namestitev dveh baterijskih hranilnikov moči 5 MW znotraj obstoječih razdelilnih transformatorskih postaj Okroglo in Pekre. Njihov glavni namen je povečanje fleksibilnosti delovne moči in s tem boljše prilagajanje elektroenergetskega sistema sodobnim izzivom v obratovanju.

 

Sistem za ugotavljanje meja obratovanja

Namen sistema za ugotavljanje meja obratovanja (SUMO) je, da s pomočjo dinamičnega termičnega ocenjevanja ugotavlja mejne prenosne zmogljivosti elementov prenosnega omrežja. Sistem ocenjuje prenosno zmogljivost za različne konfiguracije omrežja za čas do 48 ur v prihodnost, na ta način pa izboljšuje varnost obratovanja in povečuje prenosne zmogljivosti elementov. SUMO je v celoti rezultat slovenskega znanja in je bil razvit izključno za potrebe operaterjev prenosnega sistema. Pri razvoju so sodelovale različne znanstvene in izobraževalne ustanove, inštituti, uradi in podjetja s svojimi najboljšimi potenciali.

S poznavanjem vremenskih razmer in naprednim fizikalnim modeliranjem SUMO omogoča boljšo izkoriščenost obstoječih daljnovodov in transformatorjev. Posebnost sistema je modul za izračun minimalne obremenitve z namenom preprečevanja žledoloma daljnovodov.

V sklopu projekta SINCRO.GRID bo nameščena strojna in sistemska programska oprema v podatkovnih centrih, merilniki atmosferskih spremenljivk na daljnovodne stebre ter nadgrajena programska opreme sistema SUMO.

 

Čezmejni virtualni center vodenja

Čezmejni virtualni center vodenja bo omogočil:

  • obvladovanje napetosti in optimizacijo izgub v prenosnih sistemih,

  • izboljšan nadzor in napovedovanje proizvodnje iz obnovljivih virov ter storitev izvajanja terciarne regulacije z vodenjem odjema in razpršeno proizvodnjo v Sloveniji in na Hrvaškem,

  • sodelovanje razpršenih virov proizvodnje pri nudenju sistemskih storitev.

 

Omenjene funkcionalnosti bodo realizirane z implementacijo novih IKT storitev na energetskih objektih in v centrih vodenja sodelujočih partnerjev.

VAS ZANIMA VEČ?Oglejte si:
Search